Najboljša prijateljica

Zimske počitnice so za nami. Pred nami je nov dan, začela se je šola, služba, obveznosti … Vendar pa, današnji dan ni enak včerajšnjemu in jutrišnji ne bo enak današnjemu. Izkušnje in doživetja prejšnjih dni so nam dale nove razsežnosti, kajti za nami so čudovite počitnice, ki nam jih je popestrila družina hčerkine najboljše prijateljice in moj nečak Luka. Skupaj smo preživeli štiri aktivne dni v Dolomitih, kjer smo uživali v čudoviti naravi in smučanju, sankanju ter skupnem druženju.

Staller Saddle (2052m), gorski prelaz na italijansko-avstrijski meji

Novica, da bomo imeli letos med počitnicami družbo, je prinesla veliko veselja in dobre volje v našo hišo. Vse se je odvijalo tako hitro in nepričakovano. Elo je šel iskat njen oče, ko je bila na obisku pri prijateljici. Z očetom od prijateljice sta si izmenjala nekaj besed o počitnicah in beseda je dala besedo, in že sta bila dogovorjena, da se nam pridružijo na počitnicah. Tudi Luka se ni obotavljal, ko je slišal, da se nam lahko pridruži. Še isti dan smo imeli rezervirana dva apartmaja v istem kraju. Naslednji dan pa smo že skupaj smučali. Prav presenetljivo hitro smo vse skupaj izpeljali glede na to, da smo z družino imeli odnose le na relaciji otrok. Že v prejšnji objavi sem omenila, kako pomembni so socialni odnosi za srečo in tudi danes se ne morem izogniti, da poudarim, kako vesela sem bila tega razpleta.

Starša imata zelo pomembno vlogo pri razvoju socializacije otroka, saj ga onadva pripravljata na uspešno druženje s prijatelji. Pomembno je, da je starš vzor otroku in mu omogoči, da preživi svoj čas s svojim najboljšim prijateljem. V času otroštva so medsebojni odnosi med otroci najboljši indikator, kako bo otrok uspešen, ko odraste. Jaz sem celo mnenja, da niti uspeh v šoli in odnosi v razredu niso tako pomembni pri oblikovanju otrokovega karakterja, kot odnosi, ki jih dobi zunaj šole.

Prijateljstvo temelji na zaupanju in vzajemnosti med dvema, ki sta enakovredna in nas ščiti pred stresom ter upadom fizičnega in čustvenega počutja. Negovanje prijateljstva danes ni enostavno, ker otroci obiskujejo veliko dejavnosti, nimajo prostega časa za druženje. Zato je toliko bolj pomembno, da se vključijo zraven tudi starši, a le če pri tem upoštevajo otrokovo voljo in osebnost.

To, da je Ela lahko preživela počitnice skupaj s svojo najboljšo prijateljico, je pomembno za njen razvoj, saj skozi prijateljstvo spoznava odnose in se uči kako biti dobra prijateljica. »Mami, to so bile moje najboljše počitnice do sedaj«: mi je hitela pripovedovati. Vesela sem, da se je vse odvijalo tako spontano, brez pričakovanj in nas nagradilo s čudovitimi počitnicami, ki bodo ostale v naših srcih še dolgo. Da je »dober dogodek« uspel, se moram zahvaliti vsem, ki so se pustili presenetiti in preživeli nekaj časa skupaj z nami. ☺ Maja

Sreča

Pravijo da obstajata dve vrsti sreče; subjektivna, ki je odvisna od nas samih in relativna, ki je odvisna od tega kje živiš. Za prvo si sam utiraš pot z vzgajanjem sreče, med tem, ko je pri drugi doživljanje odvisno tudi od sreče ljudi s katerimi živiš oziroma družbe v kateri živiš. Jaz  sem mnenja, da v sožitju obeh človek lahko doseže najvišjo stopnjo sreče.

Ujeti trenutek sreče 

Sreča je stanje, ki ga izražamo z veseljem in zadovoljstvom. V življenju doživimo različne izkušnje, ki so lahko nekaj povsem vsakdanjega ali izrednega, vendar, če vplivajo pozitivno na naše duševno stanje, čutimo srečo. Te izkušnje pa lahko tudi spregledamo saj ne poslušamo svojega srca in kljubujemo svojemu razumu. Na vsake toliko časa moramo pristati na trdih tleh, da se zavemo, da smo obdani s srečo prav v tem trenutku, kajti sreča leži v nas samih, le poiskati jo moramo. Iskanje pa je lahko dolgotrajno ter škodljivo za naše zdravje, če srečo iščemo v materialnih dobrinah. Doživetja prinašajo srečo, ne denar.

Za doživljanje sreče pa so pomembni tudi naši medsebojni odnosi. Zelo srečni ljudje imajo močnejše socialne odnose, se radi družijo, imajo veliko prijateljev, kar jih naredi bolj srečne. Ker pa se danes po napornem delavnem dnevu največkrat počutim utrujeno in se mi ne da preživeti prostega časa s prijatelji, temveč hočem samo svoj mir v domačem okolju, se vprašam: »Zakaj sploh imam čas?« Naše socialne vezi nas ščitijo pred stresom, skrbijo za boljšo čustveno in fizično počutje, zato jih ne smemo zanemariti. Takrat poskušam odmisliti, da sem utrujena in poskrbim, da se premaknem in se grem družiti.

Vsi si želimo, da bi bili srečni in prepričana sem, da lahko sami največ naredimo za to z vzgajanjem sreče. Analizirajmo sebe, določimo si cilje in prioritete v življenju, izboljšajmo našo miselnost s pozitivnim razmišljanjem, vzemimo si čas zase s tem da telovadimo, beremo, obiščimo sosede, doprinesimo kaj v skupnost in pri tem ne pozabimo, da vse kar delamo, delamo s srcem, pa čeprav glede na dane možnosti ni vedno najbolj ugodno. O tem govori tudi pesem Rolling Stones-ov, ki pravi, da vedno ne dobimo tistega, kar si želimo, ampak če se potrudimo, lahko dobimo kar potrebujemo.

Mene je projekt »dober dogodek« naredil še bolj srečno, saj sem izgubila dvom in strah pred pisanjem. Dvomila sem, da moje znanje pisanja ni dovolj dobro in da ne bo zanimivo za druge, vendar sem vesela, da sem to premagala. V življenju rastemo takrat, ko naredimo nekaj, za kar smo bili prepričani, da ne zmoremo. Nekoč je napisala znana filozofinja Ayn Rand: »Pogled na nek svoj dosežek je največji dar, ki ga lahko človek ponudi drugim.« ☺Maja

MEDENJAKI

Moj navdih za zaključek letošnjega leta so bili medenjaki, drobno pecivo z dodatkom medu in dišav. Pripravljali smo jih skupaj z družino za različne priložnosti, vendar z enim namenom, ker radi ustvarjamo in razveseljujemo ljudi okrog sebe. V naši hiši je dišalo po cimetu in ingverju cel december.

Medenjaki so nastajali izpod mojih rok, mojih dveh otrok in njunih prijateljev. Pripravili smo jih kot drobno pecivo za različne namene; za miklavžev sejem v šoli, za moževo poslovno darilo, za na smrekico, za darila prijateljem s pripeto dobro mislijo ali brez, ter različnih oblik; kot okraski za na smrekico, drobno pecivo za na mizo, posebno oblikovan medenjak za prijatelje … Spodaj si lahko  preberete recept.

Tradicija medenjakov v Škofji Loki, od koder prihajam, je že zelo stara in še vedno ohranjena. Peka medenega peciva imenovanega mali kruhek sega v začetek 18. stoletja. Najprej so ga izdelovale loške nune, ki so kasneje znanje prenesle med ostale prebivalce, ki so se pri njih učili kuhanja. Škofjeloški mali kruhek so pripravljale gospodinje tako, da so testo, pripravljeno iz ržene ali bele moke, medu, popra, cimeta, nageljnovih žbic in pepelike, vtisnile v poseben model za mali kruhek. Pripravljale so ga ob cerkvenih praznikih, godovih, semenjih …

Jaz si danes težko predstavljam božično-novoletne praznike brez te sladice in razumem zakaj so se ohranili do danes.

Za zaključek leta vsem vam želim obilo srečo, ki se skriva v tem kar najraje delate. Usmerite vso svojo energijo v to delo in ugotovili boste, kako vas razveseljuje. Veselje, ki nam ga je prinesel vložen trud z medenjaki je bil tisočkrat poplačan. Želim pa vam tudi zdravo in uspešno leto, polno veselja in dobrih dogodkov!

☺Maja

..................................................

MEDENJAKI

Obvezni pripomočki: pečica, modelčki za piškote, mešalnik, valjar.

Sestavine za medenjake:

500 g moke

kavna žlička sode bikarbone

kavna žlička cimeta

kavna žlička mletega ingverja

150 g mletega sladkorja

150 g segretega in nato ohlajenega medu

150 g masla

2 – 3 jajca

Sladkorna masa za dekoracijo piškotov:

150 g sladkorja

limonin sok

voda

1. KORAK

V skledo vsujemo moko, v katero vmešamo sodo bikarbono, cimet in ingver. 

2. KORAK

V mešanico naribamo maslo ter dodamo sladkor, med in jajca. Vse skupaj z mešalnikom stepemo v testo.

3. KORAK

Pustimo, da testo počiva v hladilniku vsaj eno uro. Jaz ga pustim kar čez noč.

4. KORAK

Testo zvaljamo in z modelčki izoblikujemo piškote različnih oblik.

5. KORAK

Piškote pečemo na 180 °C, 9 minut.

6. KORAK

Ohaljene piškote okrasimo s sladkorno maso.

................................................

Srečno!

Decembrske misli

Pred vrati je mesec december, ki je nabit s prazničnim vzdušjem, ljubeznijo, hvaležnostjo in druženjem. Ta čas je meni zelo pri srcu, ker v nas prebudi lastnosti dobrega človeka, na katere, zaradi hitrega tempa življenja, radi pozabimo. Moji družini ta čas prinaša veliko pestrega dogajanja, zato so predpriprave nanj že v polnem teku. Vsako leto se potrudimo, da naredimo nekaj osebnega in ustvarjalnega drug za drugega, darilo za katerega si vzamemo čas. 

Danes vam bom predstavila moje darilo otrokoma, to je adventni koledar. Zdi se mi, da je to za otroka čudovit način kako pričakati božič. Ko sem zbirala ideje za adventni koledar sem želela v koledar integrirati tudi nekaj vzgojnega, in ne samo motive adventa. V času odraščanja se pogosto pri otroku pojavijo negativni občutki in nemoč, za katere veš, da jim jih kot starš ne moraš izbrisati, lahko pa jih omiliš. Kar me je pripeljalo do ideje, da  koledar dopolnim s pozitivnimi mislimi in vanj vnesem nekaj za dvig njune samopodobe. Misli, ki naj bi jima zbudile pozitivna čustva ter ustvarile dobre pogoje za lep dan. Ideja o koledarju je bila naslednja; za vsak dan naredim papirnato piramido, opremljeno s številko dneva v mesecu, v njej pa se skrivata misel dneva in čokolada. Vsaka piramida, pomeni  en dan bliže božiču. Za oblikovanje papirnatih piramid sem prosila na pomoč prijatelja in nastal je adventni koledar, kot ga lahko vidite na sliki. Spodaj pa si lahko preberete misli, ki sem jih letos namenila mojima otrokoma.

Zadovoljstvo, ki ga občutim zjutraj, ko slišim, kako otroka hitita odpirati adventno piramido, je neprecenljive vrednosti. Čutim, kako močan vpliv ima ena preprosta misel na njuna življenja. Skrita misel in sladka čokolada v adventni piramidi je dobra ideja, zaradi katere je v naši hiši »dober dogodek» cel december.

Vsaka gesta dobrote, pa naj se zgodi samo decembra, je kot kamenček v mozaiku naše svetle prihodnosti. Ali si lahko predstavljate, kako bi bilo, če bi bil človek dobrosrčen vse leto? Jaz si lahko, ne vem pa ali je to izvedljivo. Zato ne pozabimo drug na drugega vse leto in naš mozaik bo sijal v neskončnost.☺ Maja

…………………………………………………

Misli

Jaz sem hvaležen/na za ta čudovit dan.

Jaz si zaslužim lepo življenje.

Jaz imam rad/a svoje starše, stare starše, sorodnike …

Danes bom oprostil/a vsem.

Hvala za Svetega Miklavža, naj obišče vse otroke na svetu.

Hvala za igrače in veselje, ki mi ga dajejo.

Jaz sem dober/a v vsem kar delam.

Jaz rad/a pomagam drugim.

Jaz sem zelo ponosen/na na moje igranje na klavirju.

Jaz lahko naredim vse, kar si zaželim.

Hvala za Milly in Molly, moje ribice in vse živali.

Jaz sem zaupanja vreden/na.

Jaz čutim srečo.

Jaz sem osredotočen/a na lepe stvari okrog sebe.

Jaz bom danes pozorno poslušal/a kaj mi drugi govorijo in se učil/a.

Jaz imam veliko prijateljev, ki me imajo radi.

Hvala za hišo v kateri živimo, prijatelje, sosede …

Jaz uživam, ko smučam, se sankam, drsam … in hvala za vse to.

Jaz sem popoln/a tak/a kot sem.

Jaz sem hvaležen/a za vse, kar se mi dogaja v življenju.

Jaz imam rad/a svoje življenje in način kako se zabavam.

Jaz sem poln/a novih ustvarjalnih idej.

Jaz se počutim srečen/na.

Hvala za sestrico/bratca. Rad/a jo imam/ga imam.

Hvala za božička in za ta čudovit čas.

…………………………………………………

Semenj na Fari in "Kifeljčki, da jim ni para"

Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka, je letos prvič organiziralo Semenj na Fari, kjer sem tudi jaz z družino sodelovala na stojnici z domačimi dobrotami. Spekli smo 117 kifeljčkov, zbran izkupiček pa je šel v dobrodelen namen za Karitas Stara Loka. 

Otroka sta bili navdušena nad idejo, da bosta tudi ona dva sodelovala pri izvedbi. Z veseljem in zavzeto sta prijela za delo. Dogodek je bil lepa izkušnja za vse nas. Bili smo super tim, in si naredili čudovit in nepozaben dan, "kifeljčki, da jim ni para", pa so nam ga vsem posladkali.

Povezava do fotografij iz dogodka SEMENJ NA FARI

Povezava do recepta KIFELJČKI, DA JIM NI PARA

Semenj je uspel, čestitke organizatorjem! Za nami je še en ""dober dogodek". ☺Maja

Ena velika doza sladke ljubezni

Tako kot vsako leto je tudi letos prišel na vrsto moj rojstni dan. Rekla sem si: »Ena velika doza sladke ljubezni bi mi prišla prav«, in si zaželela skutino torto v obliki srca.

Moja družina obožuje mojo skutino torto. Tudi drugi ne ostanejo hladni, ko jo poskusijo. Nekajkrat se mi je zgodilo, ko sem jo postregla  gostom, so jo najprej nezaupljivo poskusili, in nato presenečeno ugotovili kako okusna je. »Še en kos, prosim« je sledilo. Ljudje se prikrajšajo za užitke skutine torte, ker raje sežejo po čokoladni torti. Torti pa da posebno noto tudi »oblika srca.« Zato ne čakajte predolgo in se je lotite. Spodaj si lahko preberete recept.

Živimo in ljubimo lahko tudi skozi sladko skušnjavo. Srečno.☺

Maja

 ……………………................

Obvezni pripomočki: pečica, posoda za stepanje, stepalnik, model za torto v obliki srca, nož za rezanje torte, pladenj za torto, lopatica za dekoriranje torte, vrečka in nastavek za dekoriranje torte, peki papir.

Sestavine za biskvit:

150 g bele moke

60 g kristalnega sladkorja

1dl olja ali raztopljenega masla

1 vrečka vaniljevega sladkorja

6 jajc

1 kavna  žlička limoninega soka

Skutin nadev:

500 g skute

0,4 l sladke smetane

200 g sladkorja v prahu

1 žlica soka limone

Malinov nadev:

100 g malinove marmelade

1.    KORAK

Najprej ločimo beljake od rumenjakov. Beljake trdo stepemo skupaj s kristalnim sladkorjem in vaniljevim sladkorjem. Nato stepemo rumenjake in dodamo olje ali raztopljeno maslo. Stepene rumenjake in beljakov sneg zmešamo skupaj ter počasi dodajamo moko, da dobimo gladko zmes.

2.    KORAK

Zmes vlijemo v model za torto in pečemo na 180 °C, 40 minut. 

3.    KORAK

Pripravimo skutin nadev. Sladko smetano stepemo skupaj s sladkorjem. Nato dodamo sok limone. Na koncu primešamo še skuto.

4.    KORAK

Ohlajen tortin biskvit razrežemo na tri dele. Na prvi del razmažemo malinovo marmelado nato pa še skutin nadev. Nanj položimo drugi del biskvita na katerega razmažemo samo skutin nadev. Nato položimo še tretji del biskvita, nanj zopet razmažemo malinovo marmelado nato pa še skutin nadev. Za končno oblikovanje torte  obarvamo z malinovo marmelado preostanek skutinega nadeva in jo dekoriramo.

 ……………………................

Dober tek!

Jadranje in pehtranova potica

Že od nekdaj sem uživala na morju, ko pa me je moj mož povabil na barko, sem se takoj zaljubila v jadranje. Od takrat naprej vsako leto preživim letne počitnice na barki. Najprej sva z možem jadrala sama ali s prijatelji, danes pa skupaj z otroci. Uživamo, ko jadramo, saj združuje vse kar nam predstavljajo idealne počitnice: aktivnost, stik z naravo in kanček adrenalina. Letos se je naši posadki pridružil še nečak Luka.

SVOBODA

Ker so bile to za Luka prve daljše počitnice na barki, sta otroka hitela razlagati bratrancu na poti proti morju, kaj vse bo videl in doživel, on pa ju je z zanimanjem poslušal. Tako veseli in zgovorni so bili, da jih je bilo veselje poslušati. Potem pa sem jih še jaz razveselila z novico, da sem spekla pehtranovo potico za na pot. Otroci in moj mož obožujejo mojo potico. Spodaj si lahko preberete recept.  

PEHTRANOVA POTICA

V Pomer-ju, kjer ima naša barka privez, smo najprej vse preložili iz avta v barko ter pripravili posteljnino. Preverili smo vremensko napoved za srednji Jadran in ugotovili, da ni bila najbolj primerna za jadranje z otroci. Pot nas naj bi nesla proti creško-lošinjskem arhipelagu (Lošinj, Unije, Susak, Ilovik, Vele in Male Srakane, Cres). Seveda je bilo vse odvisno od vremena zato smo se odločili, da ostanemo v marini. Med tem, ko smo čakali na stabilno vreme smo se kopali, lovili ribe in obiskali Akvarij v Puli. Po treh dneh se je vreme končno ustalilo.

PULA AKVARIJ - CENTER ZA OKREVANJE MORSKIH ŽELV

VSAK SI NAJDE SVOJ KOTIČEK

Prižgali smo motor na barki, vrgli zadnjo privezno vrv v morje in zapluli novim dogodivščinam naproti. Veter nas je ponesel čez Kvarner proti otoku Unije, v zaliv Maračol na zahodni strani otoka, kjer smo barko privezali na bojo. Za nami je bilo šest ur jadranja, zato smo se najprej vsi vrgli v kristalno čisto morje. Kakšna osvežitev! Predali smo se lenarjenju in kopanju.

Unije so drugi največji otok otočja okoli Lošinja. Na otoku ni avtomobilov, imajo pa manjše letališče. Znan je po rodovitni zemlji, saj so včasih imeli velike nasade oliv. Še danes imajo štiri avtohtone vrste oliv: Starovjerka, Slatka(Unijska), Slimnjača in Istijanka. Olivno olje je zelo cenjeno in iskano zato danes povečujejo in obnavljajo proizvodnjo. Včasih je živelo na otoku 783 prebivalcev, danes pa samo še 88.

ZAPUŠČAMO UNIJE

Naslednji dan smo kurz na barki naravnali proti zalivu Krivica na otoku Lošinj, kjer smo ostali naslednje tri dni. Turkizno modra barva vode, tišina in zeleni borovci nas vedno prevzamejo in skoraj ni bilo jadranja, da se ne bi ustavili v tem zalivu. Ni zaman rečeno, da je to najlepši zaliv na otoku. Pa še za sidranje je zelo varen.

KO ZMANJKA MOČI RAK KRAK PRISKOČI NA POMOČ

Iz Krivic smo se en dan opravili peš na drugo stran otoka v Veli Lošinj. Pešpot je urejena, kljub temu smo se prebijali skozi nešteto pajkovih mrež, srečali ogromno hroščev, katere je moja hči vztrajno umikala iz poti, da jih slučajno ne bi kdo pohodil. Vzpon ni bil zanemarljiv in povrhu še dvojen, saj smo se vračali po isti poti. Bravo otroci! Letos nam je vreme pomagalo, saj je bila temperatura primerna za hojo.

NAŠA ENTOMOLOGINJA

Zapustili smo zaliv in zapluli z barko na drugo stran otoka Lošinj v zaliv Baldarka, kjer smo se začasno sidrali. Ogledali smo si mesto Mali Lošinj, se založili  s hrano in kupili spominke.

Danes je Lošinj zanimiva turistična destinacija, predvsem zaradi blage klime, vegetacije in pomorstva. Zanimivost otoka je, da sta se do danes ohranila imena dveh največjih mest na otoku, kljub temu, da je danes Mali Lošinj prerasel Veli Lošinj, kar marsikoga zmede. Na otoku najdemo številna zdravilišča in hotelske komplekse, ki vabijo turiste s čistim morjem, prekrasnimi razgledi, prijetno klimo in morsko hrano. 

ZALIV BALDARKA

Po osvežitvi v morju, smo zaliv hitro zapustili, saj smo se želeli skriti v bližnjo marino Nerezine pred napovedanim dežjem. Nerezine ležijo ob vznožju hriba Osoršćica 588 m nad morjem, na vzhodni strani otoka Lošinj. 

NEREZINE

Kot je bilo napovedano, je bilo naslednje tri dni vreme zares muhasto, veliko je deževalo, zato smo imeli dovolj časa za razne družabne igre, barvali smo kamenje in risali. Če pa je slučajno skozi oblake pokukalo sonce, smo hiteli na plažo ali pa raziskovati naselje.

BARVANJE

In napočil je dan, da se vrnemo. Skozi Osor, ki je na jugovzhodnem delu otoka Cres in je povezan z otokom Lošinj s premikajočim se mostom, nas je pot vodila nazaj čez Kvarner proti naši končni destinaciji - marini Pomer. 

OSOR

Tukaj si lahko pogledate zemljevid naše poti, ki ga je narisal Luka. 

Organiziranje počitnic z otroci na barki zahteva kar nekaj načrtovanja, potrpljenja in dobre volje, vendar sva z možem mnenja, da se vložen trud vedno povrne. Na koncu našega skupnega jadranja smo se vsi strinjali, da so bile počitnice čudovite in da smo bili uglašen tim. Veliko novega smo skupaj doživeli in videli, zato sem prepričana, da bo naša poletna dogodivščina še dolgo ostala v naših srcih. In zopet se zavem, kako pomembne so malenkosti v življenju. ☺

………………………………………………

PEHTRANOVA POTICA

Obvezni pripomočki: pečica, model za potico, mešalnik, valjar, plastična lopatica za testo

Sestavine za pehtranovo potico:

650 g moke

kavna žlička soli

50 g sladkorja
1 vanilijev sladkor

limonina lupina

2 žlički ruma

20 g kvasa

60 g masla

cca 3 dcl toplega mleka

2 rumenjaka

Sestavine za nadev:

1 jajc

2 beljaka

150 g sladkorja

150 g masla

150 g pehtrana

1. KORAK

V skledo vsujemo moko, v katero vmešamo sol. 

Kvas z malo sladkorja in moke raztopimo v 1 dcl mleka.

Stopimo maslo.

Rumenjaka v posebni posodi spenimo, dodamo limonino lupino, rum, sladkor, vanilijev sladkor ter na koncu še preostanek mleka. 

Mešanico z rumenjaki vlijemo v sredino moke in z mešalnikom počasi mešamo. Počasi dodajamo še vzhajani kvas in stopljeno maslo. Testo mešamo z mešalnikom dokler ne začne odstopati oziroma se ločiti od sklede.  Pustimo vzhajati približno eno uro. 

2. KORAK

Za nadev z mešalnikom stepemo skupaj dva beljaka, eno celo jajc in sladkor. Posebej v skledi stepemo še maslo. V stepeno maslo vmešamo stepena beljaka, jajce in sladkor, da dobimo zmes. 

Na drobno nasekljamo pehtran.

3. KORAK

Vzhajano testo zvrnemo na pomokano površino, kjer ga z valjarjem enakomerno razvaljamo. Razvaljano testo namažemo z zmesjo za nadev in potresemo z nasekljanem pehtranom. Testo zavijemo in damo v namazan model za potico. Potico večkrat prebodemo z vilico in pustimo, da vzhaja eno uro.

4. KORAK

Vzhajano potico namažemo z mlekom ter jo pečemo v predhodno segreti pečici  na 180°C 40 minut.

Srečno!

 ………………………………………………